NAUČIMO SE DOBRIH NAVAD SVOJIH OTROK … KI SMO JIH SAMI UČILI!

09.03.2016

Dojenčki se rodijo in jih povijem v plenice, da opravijo veliko potrebo. Umazano plenico starši odstranimo in jim damo novo, svežo, čisto. In to traja, dokler ne zrastejo dovolj, da jih lahko naučimo, kako opravljajo veliko potrebo odrasli. In otroci s ponosom pokažejo izdelek. Nasmejani in veseli, ker so opravili posel kot veliki. Ali so res?

Po plenici je naslednja stopnja otroškega razvoja kahlica. Starši jim pokažemo kahlico in kaj morajo z njo početi. Ko jih tišči na lulanje ali kakanje to povejo in starši s ponosom jim pripravimo njihov pripomoček. Nič drugega kot kahlica. Otrok se usede na kahlico in sedi čepe. Kako smo ponosni starši. Naši otroci so ugotovili, kakšni so simptomi za veliko ali malo potrebo. Naučili smo jih, da povejo in oni so nas naučili, da jim moremo pripraviti kahlico. Se še spomnite reklame od Palome?

Starši si želimo udobja. Kupimo nastavek za školjko in posedemo otroke na školjko. Odlično. Zdaj smo se rešili še kahlice. Ni nam treba nič več čiščenja. Samo obrisat ritko otroku in konce nepotrebnega dela. Zdaj smo v udobju. Tako kot so hoteli biti kralji in vladarji pred več kot 200 leti. In kaj smo dosegli. Zafrknili smo na celi črti. Tako kot so pred 200 leti ustvarili WC školjko in posledica je uničene navade večine zemeljske populacije. Zakaj?!?!? Zakaj? Cena za udobnost za ceno zdravja! Kakšna kupčija!

Pa poglejmo. Generacije in generacije človeštva – odkar se je človek postavil na noge – se je velika potreba opravljala v naravi. Nobenih školjk, nobenega sedenja. Veliko potrebo je bilo treba opraviti čepe. Telo se je navadilo na ta položaj in prilagodilo organe, da iztrebljajo čepe – veliko potrebo opravljamo čepe. Tako kot smo mi otroke naučili, da morajo povedati, ko čutijo potrebo po opravljanju velike ali male potrebe, tako se je telo naučilo, ko se postavimo v čepeč položaj, se organizem pripravi za odvajanje. Odprejo se vsa zaklenjena vrata in strupi gredo ven iz nas. Na hitro. Brez tažav. Brez napenjanja. In telo je zdravo, ker izloči vso nesnago.

Kaj pa moderen človek? Kaj pa mi? Mi smo raje veliki gospodje. Se usedemo! Na stranišču imamo čas zase. Kaj preberemo, kakšna tablica tudi pride prav, če ni nič zanimivega na Facebooku, pa odigramo kakšno igrico. Karkoli – samo, da nekaj delamo. In sedimo. In sedimo. In uničujemo svoje telo. Zakaj?

Sedeč položaj ni naraven položaj za opravljanje pomembnega posla – izločanje odpadkov iz našega telesa. Dejansko telo je zbegano. Alarmi po celem telesu, da so odpadki pripravljeni in je treba v izločanje. A položaj? Položaj telesa pa pove, da ni nič kritičnega. Posledica – vsa vrata niso odklenjena in je treba na silo skozi njih. Pa pritiskaš, pa se napenjaš, pa sediš in čakaš. Pa vmes še kaj prebereš in narediš posel (veliko potrebo) na pol. NA POL. Delno strupe daš iz sebe, delno pa ostanejo v tebi. Ta del, ki ostane v tebi pa zastruplja tvoje telo.

Klic narave – kako bi se lahko vrnili in počeli veliko potrebo tako, kot so jo to počeli naši daljni daljni predniki, generacijo za generacijo? Kako bi lahko čepeli in hkrati izkoriščali ugodje školjke? Ali obstaja kaj takšnega? Malo večja kahlica? Ne.

Pručka. Preprosta pručka, ki je izoblikovana tako, da je postavljena pod školjko. Zmeraj pri roki, ko te zagrabi potreba po…, no zdaj bi moralo biti jasno, za kakšno potrebo gre. Je prisotna in čaka nate, da jo uporabiš. Usedeš se, povlečeš WC pručko izpod WC školjke, daš noge gor in veselo na delo. No, to delo naj naredi sila teže, ti pa samo čakaš, da je rešeno. Brez težav in brez napora. S to pručko bo hvaležno tvoje telo, tvoje zdravje in vsi člani družine, ker tudi njim bo prišla prav. In glej! Zdaj smo starši pravi vzor otrokom. Zdaj delajo otroci tako kot starši. Čepe! In to je edino pravilno!!

Post Comment

000webhost logo